Marija Bistrica je v 20. stoletju izpopolnila svoje romarske vsebine z monumentalno Kalvarijo. Z vzpostavitvijo Kalvarije so romarji pokorniki končno dobili primerno mesto za skupno molitvene pobožnosti križevega pota. Ureditev Kalvarije v Mariji Bistrici je bila zamisel nadškofa Antona Bauerja in njegovega koadjutorja blaženega Alojzija Stepinca.

Prve štiri postaje bistriške Kalvarije iz kararskega marmorja, s kipi v naravni velikosti so bile postavljene leta  1943, izklesane pa so bile v Italiji. V naslednjih letih so bile na pobudo takratnega upravnika svetišča mons. Lovra Cindorija, postavljene nove postaje križevega pota – delo znanih akademskih kiparjev: Kruna Bošnjaka (V. postaja), Ante Orlića v sodelovanju z Marijo Ujević (XIII. postaja), Stanka Jančića (VII., IX., XI., XV. postaja), Anteja Orlića (X., XII., XIV. postaja), Josipa Poljana (VI. postaja) in Anteja Starčevića (VII. postaja).